NACIONALNA AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA KAKOVOST V VISOKEM ŠOLSTVU

Tretji komentar k Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu

Pri pregledu predloga sprememb Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu (v nadaljevanju: zakon), objavljenega na spletnih straneh Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport 10. septembra 2012, smo ugotovili, da predlagana ureditev agenciji ne bi več omogočala delovanja v skladu z evropskimi standardi in smernicami za zagotavljanje kakovosti v evropskem visokošolskem prostoru (Standards and Guidelines for Quality Assurance in the European Higher Education Area – ESG), v katerih je poudarek na spremljanju in razvijanju kakovosti visokošolskih zavodov in študijskih programov, kar pomeni njihovo presojanje v postopkih podaljšanje akreditacije.

Pripombe k posameznim členom:

1. spremembe 14. in 32. člena zakona (1. in 2. člen predloga zakona):

S spremembami 14. in 32. člena zakona, po katerih mora svet agencije o podaljšanju akreditacije odločiti do izteka roka veljavnosti akreditacije (kar pomeni v letu dni od pravočasno vložene vloge), predlagatelj postavlja v izrazito slab položaj tako agencijo kot študente, saj je iz zakona izvzeta varovalka o veljavnosti akreditacije, če agencija o pravočasno vloženi vlogi ne odloči do izteka obdobja veljavnosti akreditacije. Rok je nerealen, saj postopek podaljšanja akreditacije – če je vloga dobro pripravljena in ne potrebuje dopolnitev – na prvi stopnji v skladu z zakonom traja predvidoma 8 do 10 mesecev (k temu je treba prišteti tridesetdnevni pritožbeni rok, kar je 9 do 11 mesecev do dokončnosti odločbe). Ob tem je treba upoštevati še predvsem, da je pri podaljšanju akreditacije obvezen evalvacijski obisk, da je obiske nemogoče opravljati vse leto (ko študijski proces ne poteka, npr. poleti), da je velikokrat potrebno več časa za imenovanje ustrezne skupine strokovnjakov, da ima  vlagatelj zoper vsako odločbo sveta agencije pravno varstvo pri pritožbeni komisiji, kar postopek lahko podaljša še za več mesecev ... in navsezadnje, da je ob več kot 820 akreditiranih študijskih programih in številnih visokošolskih zavodih (4 univerze (brez njihovih članic) ter 41 samostojnih visokošolskih zavodov) s sedanjo kadrovsko zasedbo to preprosto nemogoče.

2. spremembe 51. s člena zakona (7. člen predloga zakona)

V popolnem nasprotju z ESG pa sta nova odstavka v 7. členu predloga sprememb ZViS, po katerih lahko vlagatelj, če zamudi rok za začetek postopka za ponovno (podaljšano) akreditacijo visokošolskega zavoda ali študijskega programa, spet vloži vlogo za prvo akreditacijo. S to določbo je vlagateljem omogočeno, da se sploh ne odločijo več za podaljšanje akreditacije, temveč vsakokrat zamudijo rok in vložijo vlogo za prvo akreditacijo. Postopek prve akreditacije pa je manj zahteven, evalvacijskega obiska ni (razen pri akreditaciji visokošolskega zavoda, pa še takrat se preverja le ustreznost prostorov), ne presoja se izvajanja študijskih programov, delovanja zavoda ... in, kar je najpomembneje, sistema kakovosti oz. samoevalvacije zavoda; torej "odpade" vse, kar je povezano z razvojem kulture kakovosti, izboljševanjem in razvijanjem kakovosti visokega šolstva, ter seveda uveljavitev agencije v evropskem visokošolskem prostoru in širše.

Spoštovanje in upoštevanje ESG je namreč pogoj za včlanitev v evropsko zvezo za zagotavljanje kakovosti v visokem šolstvu (ENQA) ter vpis v evropski register agencij (EQAR). Delovanje v skladu z ESG in polnopravno članstvo v teh zvezah je navsezadnje cilj vseh agencij (in seveda vlad) – ta cilj je kakovostno, mednarodno prepoznavno in konkurenčno visoko šolstvo ter enakovredna vključenost v evropski in svetovni visokošolski prostor.

        Nacionalna agencija Republike Slovenije             
              za kakovost v visokem šolstvu