Povzetek:

Univerza na Primorskem je tretja, državna univerza v slovenskem visokošolskem prostoru. Nastala je leta 2003 z združitvijo nekaterih samostojnih visokih šol in raziskovalnih centrov, ki so že bile prisotne na tem prostoru. To zgodovinsko ozadje se še delno odraža v procedurah vodenja in upravljanja Univerze in fakultet ter inštitutov. Regija je novonastalo univerzo v tem obdobju zelo lepo sprejela. Na UP obstaja dobro in pristno sodelovanje med študenti in zaposlenimi ter neposreden in pristen kontakt predavateljev s študenti, ki je možen le na manjših univerzah. Študentske aktivnosti in sama UP so močna dodana vrednost za lokalno skupnost. V nadaljevanju povzetka so zbrane opažene prednosti in predlogi za izboljšave v skladu s presojevalnimi področji. Celoten predlog je vsebovan v končnem poročilu.

Neskladnosti niso bile ugotovljene.

Prednosti inštitucije

Priložnosti za izboljšanje

Skupina strokovnjakov meni, da so prednosti inštitucije:

• Prepoznavna in na določenih področjih zelo uspešna, raziskovalno usmerjena univerza.
• Kakovosten pedagoško-raziskovalni in strokoven kader, ki je pripaden univerzi in jo ceni kot organizacijo, v kateri deluje.
• Na UP se procesi poučevanja, raziskovanja in upravljanja redno in urejeno izvajajo.
• Študenti so dobro ocenili študijske programe, storitvene usluge osebja in samo osebje UP.
• Izdelana strategija zaposlovanja mladih vis. učiteljev in raziskovalcev.
• Dobro razvit tutorski sistem.
• Na rektoratu UP se redno spremlja izvajanje varčevalnega programa (tudi revizije).
• UP ima v svojem sestavu Študentske domove, založbeno dejavnost in štipendijski sklad.
• Posebna skrb za študente s posebnimi potrebami
• UP redno opravlja samoevalvacije na vseh teh ravneh od leta 2005 naprej, podatke redno zbira in v te procese so vključeni tako osebje kot študenti.

Skupina strokovnjakov priporoča naslednje izboljšave:

• Senat UP naj prevzame aktivno vlogo za spremljanje uresničevanja in prilagajanja strategije, pri tem naj bo vodstvo univerze bolj proaktivno.
• Okrepiti povezovanje z deležniki v gospodarskem in javnem sektorju tudi pri morebitnem spreminjanju in izboljševanju študijskih programov.
• Izdelati nov efektiven strateški načrt – srednjeročni (5-letni) in dolgoročni (10-letni).
• UP naj bi se osredotočila na tri ali štiri osrednja področja dejavnosti izobraževanja in raziskovanja glede na potrebe trga in ključnih kompetenc UP (niche strategy)
• Krepitev internacionalizacije izobraževanja, raziskovanja in upravljanja na UP.
• Študentskemu svetu UP in Študentskim svetom članic naj se zagotovi neokrnjen pretok informacij in obveščanje študentov. 
• Dosledno je treba opravljati evalvacije učnega kadra in evalvacije študijskih     programov in uporabiti vse povratne informacije. 
• Primerjati UP z podobnimi univerzami v okolici in v sosednjih državah (benchmarking).

• Primerno bi bilo, da bi vodstvo UP obravnavalo  tudi priporočila iz poročila zunanje institucionalne evalvacije EUA IEP leta 2010 in se mogoče odločila za "follow-up".